ŽELIMLJE – kratka zgodovina začetkov duhovnih vaj
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se ministranti pod vodstvom salezijanca g. Mirka Žerjava in potem pod vodstvom bogoslovcev zbirali v Ljubljani na Rakovniku na tedenskem duhovno–počitniškem druženju. Ta srečevanja so bila lepa priložnost za spoznavanje salezijanskega življenja in lepote duhovnega poklica.
Z odprtjem Srednje verske šole v Želimljem 1966/67 smo začeli s srečanji za fante, zlasti ministrante, v prostorih salezijanske ustanove. Najprej je ta srečanja organiziral g. Mirko Žerjav SDB, potem je to službo prevzel g. Janko Novak SDB, ki je bil tudi delegat za duhovne poklice, in je pogosto obiskoval družine udeležencev duhovnih za katere je slutil, da imajo duhovni poklic. Te duhovne vaje so potekale med letnimi počitnicami. Za g. Jankom Novakom je bil za voditelja duhovnih vaj bil imenovan Ivan Turk (1981-1989), ki je v Želimljem opravljal tudi službo magistra novincev (1978-1985). Pri vodenju duhovnih vaj so mu pomagali bogoslovci z Rakovnika, občasno pa tudi novinci. Na pomoč je z veliko zavzetostjo prihajal tudi salezijanec g. Rafo Pinosa, ki se je uvedel vikend duhovne vaje (VDV) v adventnem in postnem času.
Duhovne vaje so potekale v štirih letnih obdobjih: med poletnimi počitnicami, zimskimi počitnicami ter duhovne vaje v adventnem in postnem času.
Da bi spomin na duhovne vaje trajal dlje časa, je po duhovnih vajah krožil majhen stoječi križ, v leseni škatli in seznam udeležencev z njihovimi domačimi naslovi. To znamenje križa je romalo od enega do drugega udeleženca, večkrat tudi po pošti. Pri vsaki družini je križ ostal po en teden. Mnoge družine so se tega križa zelo razveselile in ob njem rade molile. Voditelj duhovnih vaj je občasno obiskal kakšno družino v času, ko je bil križ pri njih.
Precej fantov, ki so obiskovali duhovne vaje v Želimljem, se je odločilo za duhovni poklic. Kolikor je bilo mogoče, ozirajoč se na število udeležencev, se je voditelj na kratko pogovoril tudi s posamezniki, ki so si pogovora želeli. V tistem času so se duhovnih vaj udeleževali samo fantje, v glavnem ministranti iz Slovenije in občasno pa tudi iz Mužlje (Vojvodina). Duhovne vaje v Želimljem je po možnosti popestril tudi kakšen gost (Mirko Žerjav, največkrat g. Andrej Majcen, ali kakšen drugi misijonar, ki je bil tedaj na dopustu v domovini). Občasno so bile duhovne vaje organizirane tudi za srednješolce.
Leta 1986 se je porodila pobuda, da bi organizirali srečanje družin. Tako je bilo prvo srečanje družin 9.11. 1986. Gost srečanja je bil tedanji želimeljski ravnatelj g. Rudi Borštnik. Tema srečanja je bila: M I R. Srečanja v naslednjih letih so bila zelo lepo obiskana. Na vsako srečanje družin smo povabili gosta, ki je nagovoril može in žene. Otroci in mladi pa so imeli v tem času organiziran svoj program, ki so ga oblikovali mladi salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice.
V novejšem obdobju (po letu 2000) so se duhovnim vajam pridružili tudi pevski vikendi, ki jih je vodil g. Peter Pučnik. Na teh vikendih so nastajale prelepe pesmi in zgoščenke z duhovno glasbo.
Zaradi čedalje manjše udeležbe srednješolcev in čedalje večje udeležbe osnovnošolcev na duhovnih vajah, je bil leta 2019 ukinjen termin za srednješolce in dodan še en vikend termin za osnovnošolce. Srednješolce pa se je spodbudilo, da se prijavijo na duhovne vaje, ki jih organizira Salezijanska mladinska pastorala (advent, post in poletje). Leta 2022 so se prvič začele duhovne vaje za družine, kar je naletelo na lep odziv in pisanje novega poglavja zgodovine duhovnih vaj v Želimljah.
Salezijanci voditelji duhovnih vaj po kronološkem redu:
– Mirko Žerjav (1966-xxx)
– Janko Novak (xxx-1980)
– Ivan Turk (1981-1989)
– Janez Potočnik (1990-1994)
– Peter Polc (1994-2001)
– Peter Pučnik (2001-2009)
– Klemen Balažič (2010-2018)
– Gašper M. Otrin (2018- )
